Oseba, pri kateri pomislimo, da ima lahko težave s suhim očesom, običajno navaja eno ali več od naslednjih težav: občutek suhosti, draženja, utrujenosti, zbadanja, tujka ali peska v očeh, pekoče oči, rahlo srbenje, bolečino, slabši vid, ki se poslabšuje čez dan, solzenje, občutljivost za svetlobo in veter, slabo prenašanje kontaktnih leč, židek izcedek. V lekarni priporočamo samozdravljenje, kadar gre za
blage znake, odsotnost možnosti mehanske ali termične poškodbe, so težave bolniku že znane, ima dobre izkušnje s predhodnim lajšanjem težav z zdravili brez recepta ali medicinskimi pripomočki, ki so namenjeni za odrasle oziroma mladostnike.

Samozdravljenje odsvetujemo, kadar gre za: otroke (posebno v predšolskem obdobju), izrazitejše simptome (bolečina, rdečina zaradi draženja, močan (gnojni) izcedek, moteno zapiranje vek, močno moten vid, hitro poslabšanje simptomov), poškodbo očesa zaradi tujka ali kemijskega oziroma toplotnega vpliva, alergije (sezonske težave), če se stanje ne izboljša ali se celo poslabša v treh dneh po začetku samozdravljenja. Vedno pa je najbolje, da diagnozo najprej postavi zdravnik, specialist za bolezni oči. Simptomi, ki se pojavljajo pri suhem očesu, so namreč lahko podobni pri nekaterih drugih boleznih.

Izdelki za suho oko, tako imenovane umetne solze, lahko vsebujejo različne sestavine. Nepogrešljive so spojine, ki povečajo viskoznost, s čimer podaljšajo čas zadrževanja solz na očesni površini. Izdelki s temi lastnostmi so posebno primerni za hiposekrecijsko obliko suhega očesa, pri čemer nastaja manj solz. Težave, kot so občutek suhosti in peska v očeh ter pordelost, so izrazitejše zvečer. Bolj viskozni pripravki so primerni predvsem za ljudi s hujšo obliko suhega očesa ali pri ljudeh, ki si zaradi različnih vzrokov ne morejo pogosteje odmerjati pripravka.

Pri pretiranem hlapenju solz je smiselno poseči po izdelkih, ki so bogati z lipidnimi sestavinami, saj z obnovo lipidne plasti solznega filma zmanjšajo izhlapevanje solz. Pri tej obliki suhega očesa opažamo izrazitejše težave, kot sta draženje in pordelost oči, zjutraj. Po daljšem delu z računalnikom opažamo povečano solzenje, prav tako ob izpostavljenosti vetru in mrazu. V lekarni samo na podlagi opisa simptomov težko ločimo med oblikama, tudi zato, ker se običajno pri posamezniku obe obliki izražata v različnih deležih. Na trgu prevladujejo izdelki v obliki kapljic, manj je gelov in pršil. Uporaba gelov omogoča daljše vlaženje, zato so primernejši za nočni čas. Treba je upoštevati, da predvsem geli lahko po nanašanju za določen čas povzročijo zamotnitev vida. Pripravki za suho oko so lahko enoodmerni ali večodmerni. Enoodmerni so praviloma brez konzervansa. Primerni so za pogosto in dolgotrajnejšo uporabo, za uporabnike leč in seveda za ljudi s preobčutljivostjo na konzervans. Večodmerni pripravki s konzervansom so trajnejši. Zaradi dodanega konzervansa imajo nekaj omejitev. Konzervansi se sicer med sabo razlikujejo, a jih načeloma odsvetujemo uporabnikom kontaktnih leč, saj lahko zaradi nabiranja na kontaktne leče izzovejo draženje in zamotnitev. Praviloma jih priporočamo za kratkotrajno uporabo, saj lahko konzervansi, predvsem ob dolgotrajnejši uporabi, dodatno poslabšajo simptome suhih oči (povzročajo draženje in poškodujejo celice površine očesa). Zato niso najbolj primerni za ljudi z zmerno do hudo obliko suhega očesa, ki potrebujejo pogosto nanašanje očesnih pripravkov.

Večodmerni pripravki brez konzervansov imajo podobne lastnosti kot enoodmerni, a moramo biti pri ravnanju z njimi posebno previdni, da ne pride do okužbe vsebnika. Nekaterim uporabnikom se zdijo priročnejši vsebniki iz mehkejše plastike, drugi raje posegajo po takih, s katerimi odmerimo kapljico s sprožitvijo odmernega mehanizma. Na odločitev lahko vpliva tudi čas uporabe po prvem odprtju, spregledati pa ne moremo niti cene.

Pred dajanjem kapljic v oko si roke skrbno umijemo. V vseh primerih s prsti ene roke povlečemo spodnjo veko navzdol, pogledamo navzgor in kanemo eno kapljico v notranji kot očesa. Nekajkrat pomežiknemo, glavo imamo ves čas nagnjeno nazaj. Če imamo težave z ravnotežjem, se lahko uležemo. Po nanašanju nekajkrat pomežiknemo. Nekaj časa trajajoči moteni vid je predvsem ob uporabi bolj viskoznih pripravkov (npr. gelov) pričakovan, zato takoj po nanašanju ne počnimo ničesar, kar bi zahtevalo jasen vid.

Ne glede na farmacevtsko obliko (kapljice, gel, mazilo) bodimo pri nanašanju na očesno površino pozorni, da se s konico vsebnika ali tube ne dotaknemo očesa, vek ali trepalnic. S tem tvegamo možnost okužb (predvsem pri večodmernih pripravkih brez konzervansa) in/ali poškodbo roženice.

Pogostost odmerjanja je odvisna od težav. Pri milejši obliki odmerjamo redkeje (vsaj enkrat ali dvakrat na dan), pri težji pogosteje (od trikrat do štirikrat na dan ali še pogosteje). Načeloma je priporočljivo, da pripravke odmerjamo redno in ne le po potrebi. Kadar si v oko dajemo različne pripravke, naj bo med posameznimi vsaj petminutni razmik. Običajno pravilo je, da bolj viskozni pripravek nanašamo pozneje, kar pomeni najprej kapljice in nato gel ali mazilo.

Vsebnike po uporabi takoj dobro zaprimo. Kapljice in druge izdelke za lajšanje težav s suhim očesom običajno shranjujemo pri sobni temperaturi. Ne izpostavljamo jih virom toplote. Na vsakem vsebniku ali zunanji ovojnini (škatla) je naveden rok uporabnosti. Pripravka ne smemo uporabljati po izteku roka uporabnosti. Hkrati upoštevajmo, da je uporabnost omejena tudi s prvim odprtjem vsebnika. Načeloma jih smemo po prvem odprtju uporabljati od nekaj tednov do nekaj mesecev. Izjema so enoodmerni pripravki, ki jih po uporabi zavržemo. Čeprav se rok uporabnosti ni iztekel, po predpisanem času po prvem odprtju vsebnika pripravka ne uporabljamo več.

Poleg uporabe umetnih solz lahko predvsem ljudem z blagimi ali občasnimi simptomi suhega očesa koristijo tudi nasveti glede življenjskega sloga, ki vključujejo uporabo vlažilnikov zraka, prenehanje kajenja in redne premore pri delu z računalnikom. Posamezniki, ki veliko časa preživijo pred računalniškimi zasloni, naj nastavijo zgornji rob zaslona v višini oči, s čimer se zmanjšata širina odprtine med vekama in izhlapevanje solz. Ob daljšem gledanju v zaslon (gledanje televizije, delo z računalnikom, uporaba pametnega telefona ipd.) pogosto zavestno mežikajte. Pri gledanju v zaslon namreč redkeje mežikamo, kar zmanjša vlaženje očesne površine. Osebam z vnetjem vek ali disfunkcijo Meibomovih žlez priporočamo ustrezno higieno in tople obkladke.

(Predstavljena vsebina je neodvisna klinična izkušnja in strokovno delo avtorja in ne izraža nujno mnenja in stališča naročnika.)